V današnjem digitalnem svetu je anonimnost na spletu postala pomembno vprašanje. Z naraščajočim številom spletnih storitev, ki zbirajo naše osebne podatke, in vedno bolj zapletenimi algoritmi za sledenje, je vse težje ostati neviden. Vendar obstajajo številne tehnike in orodja, ki nam lahko pomagajo zavarovati našo zasebnost in ostati anonimni. V tem članku bomo raziskali, kako lahko dosežemo anonimnost na spletu in katera orodja so najbolj učinkovita.
Anonimnost na spletu pomeni, da vaša dejavnost na internetu ni povezana z vašo osebno identiteto. To vključuje skrivanje vašega IP naslova, uporabo zasebnih brskalnikov in izogibanje sledilnim piškotkom.
Anonimnost na spletu ima več funkcij. Pomembna je za različne razloge, vključno z varovanjem zasebnosti, zaščito pred kibernapadi in izogibanjem cenzuri. Posameznikom na spletu omogoča, da:
Pomembno je poudariti, da anonimnost ni namenjena le “skrivanju nečesa” – pogosto gre za osnovno človekovo pravico do zasebnosti, ki je zapisana tudi v številnih mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah.
Tor je brezplačna programska oprema in odprtokodno omrežje, ki omogoča anonimno komunikacijo. Deluje tako, da promet preusmeri prek več strežnikov (t.i. ’relays’), ki jih prostovoljno vzdržujejo posamezniki po svetu.
Prednosti:
Tor je bil ključno orodje za Edwarda Snowdna med njegovim razkritjem masovnega nadzora leta 2013. Danes ima omrežje več kot 7500 relejev oz. strežnikov in milijone uporabnikov po vsem svetu, kar prispeva k njegovi robustnosti. Raznolikost in razpršenost relejev pa je ključna za varnost uporabnikov.
VPN ustvari šifriran “tunel” med vašo napravo in strežnikom ponudnika storitve, s čimer skriva vaš IP naslov pred spletom.
Prednosti:
Pomanjkljivosti:
Zaradi teh pomanjkljivosti VPN-ji niso anonimna omrežja. Napadalci lahko ob nadzoru vhodnih in izhodnih povezav hitro ugotovijo, kdo ste in kam dostopate. Tor pa preprečuje to, saj nobena posamezna točka ne pozna tako začetka kot cilja povezave.
Za zaščito zasebnosti pri digitalni komunikaciji je ključno, da uporabljamo storitve, ki omogočajo end-to-end šifriranje. Aplikacija, kot je ProtonMail, omogoča pošiljanje šifriranih sporočil in elektronske pošte, tako da vsebine ne more prebrati nihče razen pošiljatelja in prejemnika. Pri tem uporablja OpenPGP standard, ki temelji na preverjeni PGP tehnologiji.
Za tiste, ki želijo popoln nadzor nad varnostjo svoje e-pošte, obstaja možnost ročne uporabe PGP (Pretty Good Privacy) šifriranja. Ta metoda temelji na paru ključev – javnem in zasebnem. Sporočilo se šifrira z javnim ključem prejemnika, dešifrira pa se ga lahko samo z njegovim zasebnim ključem. Na ta način vsebina ostane zaščitena pred vsemi morebitnimi prestrezniki, vključno z e-poštnimi ponudniki.
Čeprav je uporaba PGP lahko tehnično zahtevnejša in zahteva upravljanje ključev, ponuja visoko stopnjo zasebnosti. Zaradi tega je pogosto uporabljena med raziskovalnimi novinarji, aktivisti in drugimi, ki delujejo na področjih, kjer je varna komunikacija ključnega pomena.
Na področju Evropske unije je zaščita osebnih podatkov urejena z Uredbo (EU) 2016/679 – Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki določa stroga pravila glede zbiranja, obdelave in shranjevanja osebnih podatkov. V Sloveniji to področje dodatno ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).
Vendar pa zakonodaja sama po sebi ni dovolj. Pomembno je tudi ozaveščanje uporabnikov. Portal Safe.si redno objavlja priročnike in izobraževalne vsebine za otroke, starše in učitelje o varni in odgovorni rabi interneta.
Poleg tega številni tehnološki portali ponujajo aktualne in razumljive nasvete o tem, kako ostati anonimen na spletu – od tehničnih nastavitev do priporočil za varno komunikacijo.
Popolna anonimnost na spletu morda ni realističen cilj za povprečnega uporabnika, vendar pa lahko z razumevanjem tveganj in uporabo ustreznih orodij bistveno izboljšamo svojo zasebnost. V času, ko digitalni nadzor postaja norma, je pravica do zasebnosti postala ena najpomembnejših tem našega časa.
Anonimnost na spletu ni samo tehnično vprašanje, temveč tudi vprašanje svobode, varnosti in demokratične družbe. Le s premišljenim ravnanjem, pravnim okvirom in stalnim izobraževanjem lahko kot posamezniki in družba ohranimo nadzor nad svojo digitalno identiteto.
Avtorica prispevka: Lea Bogosavljević
Zavod Rhea se posveča izboljšanju dostopa do storitev in povečanju ozaveščenosti o digitalni pismenosti, zlasti pri ranljivih skupinah. S spodbujanjem digitalne pismenosti ljudem omogočamo boljšo uporabo digitalnih orodij in izboljšamo kakovost življenja. Prav tako se trudimo povečati dostopnost odprtokodne in pregledne programske opreme za trenutne in potencialne uporabnike. Več o nas in naših programih lahko izveste na https://www.rhea.si/.
Razvoj družbenih medijev je spremenil način, kako posamezniki komunicirajo, delijo informacije in zaznavajo svoje družbeno…
Internet je postal nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, saj ponuja številne možnosti za učenje, zabavo in…
V današnjem digitalnem svetu so računalniki in telefoni postali nepogrešljivi del našega vsakdana. Uporabljamo jih…
V medsebojno povezanem območju interneta se informacije nenehno pretakajo po omrežjih, shranjujejo, pridobivajo in izmenjujejo.…
V današnji digitalni dobi, kjer večina naših komunikacij, finančnih transakcij in zasebnih podatkov poteka preko…
Ko prek spleta predvajamo svoj najljubši album, nakupujemo v spletni trgovini ali z domačega računalnika…