Internet je revolucioniral način, kako dostopamo in delimo informacije, povezuje ljudi po vsem svetu in olajšuje izmenjavo idej. Vendar pod površjem znanega svetovnega spleta (World Wide Web) leži skrita plast, znana kot temni splet. Pogosto obdana z misteriji in napačnimi predstavami je temni splet del spleta, ki zagotavlja anonimnost in je pogosto povezan z nezakonitimi dejavnostmi in kibernetskim kriminalom.
Internet je ogromen in sestoji iz različnih plasti, vsaka s svojimi nameni in stopnjami dostopnosti.
1. Površinski splet: To je najbolj dostopen del interneta, ki ga indeksirajo iskalniki, kot je Google. Vključuje spletne strani, bloge, družabna omrežja in spletne trgovine. Predstavlja le približno 4–5 % celotnega interneta.
2. Globoki splet: Globoki splet je ogromna, skrita plast, ki vključuje zasebno vsebino, kot so e-poštni računi, spletno bančništvo, naročniške storitve in storitve v oblakih. Takšne spletne strani ali vsebine niso dostopne preko standardnih iskalnikov, kot so Google, Bing ali Yahoo in za dostop do njih potrebujemo prijavne podatke. Globoki splet predstavlja približno 90–95 % interneta.
3. Temni splet: Majhen, a slovesen del globokega spleta je temni splet, ki je namerno skrit in nedostopen preko standardnih spletnih brskalnikov. Za dostop do njega potrebujemo specializirana orodja, kot je brskalnik Tor. Temni splet predstavlja manj kot 1 % interneta in je znan po svoji anonimnosti in šifriranih omrežjih.
Temni splet deluje na principu anonimnosti in uporablja šifrirana omrežja za skrivanje identitet uporabnikov in lokacij strežnikov. Najpogosteje uporabljeno orodje za dostop do temnega spleta je brskalnik Tor.
The Onion Router (Tor)
Tor, okrajšava za The Onion Router, je odprtokodno omrežje, zasnovano za omogočanje anonimne komunikacije. Sprva ga je razvila ameriška mornarica za zaščito občutljivih vladnih komunikacij, vendar se je Tor od takrat razvil v široko uporabljeno orodje za dostop do temnega spleta.
Tor deluje tako, da usmerja internetni promet skozi vrsto prostovoljno upravljanih strežnikov, imenovanih vozlišča ali releji. Ta postopek, imenovan onion routing, šifrira podatke v več plasteh, zaradi česar je težje slediti izvoru zahteve. Ko uporabnik dostopa do spletne strani preko brskalnika Tor, se zahteva odbija skozi več vozlišč, preden doseže končno destinacijo. To zagotavlja, da IP naslov in lokacija uporabnika ostaneta skrita.
Miti in resničnost o temnem spletu
Temni splet je pogosto upodobljen kot zakonit in nevaren prostor, poln kriminalnih dejavnosti. Čeprav je res, da temni splet gosti številne nezakonite tržnice in forume, služi tudi legitimnim namenom. Tukaj so nekateri pogosti miti in resničnost o temnem spletu:
Mit 1: Temni splet je samo za kriminalce
Resničnost: Čeprav je temni splet znan po nezakonitih dejavnostih, kot so trgovanje z mamili, orožjem in goljufijo z identitetami, ponuja tudi zatočišče za raziskovalce, novinarje in aktiviste. V državah, kjer je svoboda govora omejena, temni splet omogoča anonimno komunikacijo in deljenje občutljivih informacij brez strahu pred nadzorom ali cenzuro.
Mit 2: Dostop do temnega spleta je nezakonit
Resničnost: Dostop do temnega spleta sam po sebi ni nezakonit. Odločilno je, kaj uporabniki počnejo na temnem spletu. Brskanje po straneh temnega spleta preko brskalnika Tor ali uporaba zasebnih iskalnikov za raziskovalne namene je popolnoma zakonito. Vendar pa sodelovanje v nezakonitih dejavnostih, kot je nakup ali prodaja nezakonitih izdelkov, lahko privede do hudih posledic.
Mit 3: Temni splet je popolnoma anonimen
Resničnost: Čeprav temni splet ponuja visoko stopnjo anonimnosti, ni popolnoma neprebojen. Organi pregona in strokovnjaki za kibernetsko varnost so razvili tehnike za spremljanje in infiltracijo tržnic temnega spleta. Poleg tega lahko uporabniki še vedno pridejo pod nadzor, če naredijo napake, kot je razkritje osebnih informacij ali uporaba kompromitiranih naprav.
Temni splet ima nedvomno številne pozitivne vidike. Med drugim ga uporabljajo novinarji in državljani v represivnih režimih za zaščito identitete in v izogib cenzuri. Vendar pa tehnologija, ki omogoča anonimnost, hkrati odpira vrata tudi za nezakonite aktivnosti, kot so trgovina z drogami, zloraba otrok in delovanje terorističnih skupin.
Uporaba Onion storitev, kot jih omogoča omrežje Tor, sproža pomembno etično razpravo. Po eni strani zagotavljajo anonimnost, ki je ključna za zaščito ranljivih skupin in stigmatiziranih skupnosti, omogočajo dostop do cenzuriranih informacij, varno komunikacijo in celo delujejo kot orodje civilno-družbenega upora proti represivnim režimom. Poleg tega nudijo alternativne oblike spletnega druženja in omogočajo dostop do tisočev digitalnih vsebin.
Po drugi strani pa isti mehanizmi anonimnosti omogočajo tudi prostor za izvajanje kaznivih dejanj, od prodaje prepovedanih drog do načrtovanja terorističnih napadov. Obstajajo različne stopnje nezakonitosti na tem področju – dostop do prepovedanih knjig ima drugačno težo kot trgovanje z drogami ali spodbujanje nasilja. Pomanjkanje odgovornosti in anonimnost, ki jo zagotavljajo tehnologije temnega spleta, lahko spodbujata in normalizirata toksične kulture tehnološkega sveta, povezane z nezaželenim spletnim vedenjem, kot recimo širjenje žaljive vsebine (npr. antifeministični aktivizem).
Tukaj se poraja vprašanje, kje je meja med zaščito pravice do zasebnosti in preprečevanjem zlorab. Anonimnost, ki je nujna za varovanje svobode govora in človekovih pravic, je hkrati tudi ščit za tiste, ki jo izkoriščajo za škodljive namene.
Čeprav temni splet predstavlja pomembne tveganja, ima tudi ključno vlogo v kibernetski varnosti. Strokovnjaki za kibernetsko varnost spremljajo dejavnosti na temnem spletu, da zaznajo nastajajoče grožnje in varujejo občutljive informacije. Spremljanje temnega spleta vključuje iskanje izgubljenih podatkov, ukradenih gesel in indikatorjev vdora, kar pomaga organizacijam prepoznati in omiliti morebitne kibernetske napade.
Zaključek
Temni splet je zapleten in večplasten del interneta, ki ponuja tako priložnosti kot izzive. Z razumevanjem mitov in resničnosti, ki obdajajo temni splet, lahko bolje razumemo njegova tveganja in izkoristimo njegov potencial za varno komunikacijo in zasebnost. Kakor se tehnologija razvija, se bo tudi temni splet prilagajal, kar bo zahtevalo neprestano budnost in prilagajanje tako uporabnikov kot strokovnjakov za kibernetsko varnost.
Avtorica prispevka: Lea Bogosavljević
Zavod Rhea se posveča izboljšanju dostopa do storitev in povečanju ozaveščenosti o digitalni pismenosti, zlasti pri ranljivih skupinah. S spodbujanjem digitalne pismenosti ljudem omogočamo boljšo uporabo digitalnih orodij in izboljšamo kakovost življenja. Prav tako se trudimo povečati dostopnost odprtokodne in pregledne programske opreme za trenutne in potencialne uporabnike. Več o nas in naših programih lahko izveste na https://www.rhea.si/.
Anjum, A., Kaur, C., Kondapalli, S., Hussain, M. A., Begum, A. U., Hassen, S. M., & Boush, M. S. A… (20. 12. 2021). A Mysterious and Darkside of The Darknet: A Qualitative Study. Webology, Volume 18, Number 4. https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=4167244
Barratt, M. J., Aldridge, J., & Maddox, A. (2018). Dark Web. The SAGE Encyclopedia of the Internet (str. 185-188). Sage Publications Ltd. https://pure.manchester.ac.uk/ws/portalfiles/portal/70264265/Dark_Web_2018_Sage_Encyclopedia_of_the_Internet.pdf
Sarda, T. (januar 2020). The Dark Side of the Internet: A Study about Representations of the Deep Web and the Tor Network in the British Press. Loughborough University.
What is the dark web? Myths, realities and cybersecurity risks. (n. d.) International Organization for Standardization. https://www.iso.org/information-security/dark-web
V današnjem digitalnem svetu je anonimnost na spletu postala pomembno vprašanje. Z naraščajočim številom spletnih…
Razvoj družbenih medijev je spremenil način, kako posamezniki komunicirajo, delijo informacije in zaznavajo svoje družbeno…
Internet je postal nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, saj ponuja številne možnosti za učenje, zabavo in…
V današnjem digitalnem svetu so računalniki in telefoni postali nepogrešljivi del našega vsakdana. Uporabljamo jih…
V medsebojno povezanem območju interneta se informacije nenehno pretakajo po omrežjih, shranjujejo, pridobivajo in izmenjujejo.…
V današnji digitalni dobi, kjer večina naših komunikacij, finančnih transakcij in zasebnih podatkov poteka preko…