Razvoj družbenih medijev je spremenil način, kako posamezniki komunicirajo, delijo informacije in zaznavajo svoje družbeno okolje. Čeprav te platforme ponujajo priložnosti za povezovanje in izražanje, predstavljajo tudi velika tveganja, povezana z zasebnostjo in varnostjo. Razumevanje, kako se spopasti s temi izzivi, je bistvenega pomena za uporabnike vseh starosti, zlasti zaradi razširjene narave spletnih interakcij. Nastavitve zasebnosti in nadzor so pri tem ključna orodja, ki uporabnikom omogočajo učinkovito upravljanje njihovih digitalnih sledi.
Po podatkih poročila ENISA Threat Landscape 2024 se je od konca leta 2023 do sredine leta 2024 opazno povečalo število napadov na kibernetsko varnost, ki so postavili nova merila tako glede raznolikosti in števila incidentov kot tudi njihovih posledic., kar zahteva večjo previdnost in ozaveščenost uporabnikov.
Spletne nevarnosti so torej vse bolj prisotne, zato je pomembno, da se zavedamo tveganj in se ustrezno zaščitimo. Posebej izpostavljena so družbena omrežja, kjer uporabniki delimo osebne podatke in komuniciramo z drugimi. V tem prispevku bomo predstavili ključne varnostne ukrepe za zaščito zasebnosti na družbenih omrežjih ter opozorili na tveganja, ki jih prinašajo neprevidna raba in deljenje občutljivih informacij.
Čeprav imajo družbena omrežja kar nekaj prednosti, moramo digitalne tehnologije in splet uporabljati zmerno, odgovorno in previdno. Pri uporabi spleta in družbenih omrežij obstajajo določene pasti, na katere moramo biti pozorni:
Tveganja in pasti pri uporabi družbenih omrežij:
1. Zasebnost in varnost osebnih podatkov
Ena največjih nevarnosti je izguba zasebnosti. Uporabniki pogosto delijo osebne podatke, ne da bi se zavedali, kako jih podjetja in tretje osebe lahko uporabijo. Informacije, kot so lokacija, datum rojstva in fotografije, lahko nepridipravi izkoristijo za krajo identitete ali druge zlonamerne namene. Pomembno je redno preverjati nastavitve zasebnosti in deliti čim manj podatkov.
2. Dezinformacije in lažne novice
Družbena omrežja omogočajo hitro širjenje informacij, kar lahko privede do širjenja lažnih novic in dezinformacij. Uporabniki bi morali preverjati vire informacij, preden jih delijo naprej, in biti kritični do vsebine, ki jo konzumirajo.
3. Psihološki vpliv in odvisnost
Algoritmi družbenih omrežij so zasnovani tako, da zadržijo uporabnike čim dlje na platformi, kar lahko privede do zasvojenosti. Prekomerna uporaba lahko vpliva na duševno zdravje, povzroča občutke manjvrednosti, tesnobo in depresijo zaradi primerjanja z drugimi.
4. Kibernetsko nasilje
Z naraščajočo prisotnostjo na družbenih omrežjih se povečuje tudi pojav spletnega nasilja, vključno z nadlegovanjem, žaljivimi komentarji in ustrahovanjem. Pomembno je prepoznati znake spletnega nasilja, prijaviti neprimerne vsebine in poiskati pomoč, če smo žrtev.
5. Zloraba osebnih podatkov in ciljno oglaševanje
Podjetja uporabljajo zbrane podatke za personalizirano oglaševanje. Čeprav se morda zdi priročno, lahko takšna praksa vodi v manipulacijo potrošniških odločitev in nezavedno vplivanje na naše mnenje ter vedenje.
6. Trajanje deljenih vsebin
Vsebine, ki jih enkrat delimo na spletu, lahko ostanejo dostopne tudi po tem, ko jih izbrišemo ali spremenimo nastavitve zasebnosti. To pomeni, da lahko slike, videoposnetki ali osebne informacije, ki smo jih delili, postanejo javno dostopni ali pa jih zlorabijo tretje osebe. Zato je pomembno premisliti, kaj delimo, in biti pozorni na nastavitve zasebnosti.
7. Izkrivljena resničnost in primerjanje
Družbena omrežja pogosto prikazujejo nerealistično popolne slike življenj drugih ljudi, kar lahko vodi v občutke manjvrednosti in nezadovoljstva. Pomembno je razumeti, da mnoge objave predstavljajo le izbrane trenutke in ne odražajo celotne resničnosti.
Kako se zaščititi in biti odgovoren uporabnik
- Kritična presoja informacij: Preden verjamemo ali delimo informacije, jih je treba preveriti. Pomembno je oceniti verodostojnost vira, preveriti dejstva in biti pozoren na morebitne pristranskosti. To pomaga preprečiti širjenje dezinformacij in zavajajočih vsebin.
- Omejevanje časa pred zaslonom: Za ohranjanje ravnotežja med spletnim in resničnim življenjem je priporočljivo omejiti čas, preživet pred zaslonom. Nastavitev časovnih omejitev na napravah ali uporaba aplikacij za sledenje uporabe lahko pomaga pri tem.
- Ohranjanje zasebnosti: Nastavitve zasebnosti na družbenih omrežjih naj bodo nastavljene tako, da so naše objave vidne le tistim, ki jim zaupamo. Izogibajmo se deljenju občutljivih osebnih podatkov, kot so domači naslov, telefonska številka ali finančne informacije. Portal Safe.si ponuja nasvete za varno in odgovorno vedenje na spletu ter zaščito zasebnosti.
- Zavedanje o posledicah pretirane uporabe: Pomembno je prepoznati znake zasvojenosti s spletnimi vsebinami, kot so razdražljivost, težave s koncentracijo ali zanemarjanje drugih dejavnosti. Če opazimo take simptome, je priporočljivo poiskati pomoč ali prilagoditi svoje navade.
- Spoštljivost na spletu: Spletna komunikacija naj bo spoštljiva in odgovorna. Preden objavimo vsebino, razmislimo o njenem vplivu na druge in morebitnih posledicah. Spodbujanje pozitivne in konstruktivne interakcije na spletu pripomore k boljšemu spletnemu okolju za vse.
Z uporabo družbenih omrežij in spleta se lahko povežemo z drugimi, pridobimo nova znanja in si olajšamo vsakodnevne naloge. Vendar pa je pomembno, da te tehnologije uporabljamo odgovorno. Z upoštevanjem pravil zasebnosti, kritičnim pristopom k informacijam in zmernim preživljanjem časa pred zasloni lahko ustvarimo varno in prijetno spletno izkušnjo.
Avtorica prispevka: Lea Bogosavljević
O nas
Zavod Rhea se posveča izboljšanju dostopa do storitev in povečanju ozaveščenosti o digitalni pismenosti, zlasti pri ranljivih skupinah. S spodbujanjem digitalne pismenosti ljudem omogočamo boljšo uporabo digitalnih orodij in izboljšamo kakovost življenja. Prav tako se trudimo povečati dostopnost odprtokodne in pregledne programske opreme za trenutne in potencialne uporabnike. Več o nas in naših programih lahko izveste na https://www.rhea.si/.
Viri:
European Union Agency for Cybersecurity. (December 2024). 2024 Report on the state of Cybersecurity in the Union. https://www.enisa.europa.eu/sites/default/files/2024-11/2024%20Report%20on%20the%20State%20of%20the%20Cybersecurity%20in%20the%20Union.pdf
Nacionalni program duševnega zdravja – MIRA. (n. d.). Varnost mladostnikov na internetu in družbenih omrežjih. https://www.zadusevnozdravje.si/dusevno-zdravje/mladostnistvo/varnost-mladostnikov-na-internetu-in-druzbenih-omrezjih/
National Cybersecurity Alliance. (16. 7. 2023). Share with Care: Staying Safe on Social Media
https://www.staysafeonline.org/articles/share-with-care-staying-safe-on-social-media
National Cyber Security Centre. (24. 1. 2019). Social Media: how to use it safely.
https://www.ncsc.gov.uk/guidance/social-media-how-to-use-it-safely
Safe.si. (n. d.). Zasebnost v družabnih omrežjih. https://safe.si/nasveti/moja-identiteta-in-zasebnost/zasebnost-druzabnih-omrezjih
Vogels, E., Gelles-Watnick, R. In Massarat, D. (10. 8. 2022).Teens, Social Media and Technology 2022. Pew Research Center. https://www.pewresearch.org/internet/2022/08/10/teens-social-media-and-technology-2022/?utm_source=chatgpt.com
